iscemo nove clane

iscemo nove clane

O DRUŠTVU PGD MARIBOR – MESTO

Člani prostovoljnega gasilskega društva Maribor – mesto že od leta 1871 brezplačno in prostovoljno kjerkoli in kadarkoli, ko je to potrebno, opravljamo humano delo za pomoč ljudem v stiskah, ki ga predstavljajo gašenje požarov, zaščita in reševanje ljudi, živali in premoženja ter kulturne in naravne dediščine na območju Maribora in širše okolice

Pomembnost našega dela se vidi tudi po tem, da smo v letu 2004 s sodelovanjem na intervencijah po nestrokovni oceni preprečili za več kot 800 milijonov slovenskih tolarjev škode, v letu 2005 pa za 1,4 milijarde (približno 5,8 milijonov evrov).

Za uspešno in učinkovito posredovanje na intervencijah naša operativa razpolaga s petimi vozili ter izvaja različne dejavnosti!!

Ustanovni zbor prostovoljnega gasilskega društva Maribor s 125. ustanovitelji, predhodnika današnjega PGD Maribor-mesto, je bil 16. marca 1871.

Največji pobudnik za ustanovitev gasilskega društva je bil zasebni tiskar Edvard Janžic, ki je bil na ustanovnem zboru izvoljen za prvega tajnika društva.

Prvi poveljnik oziroma načelnik je bil Julius Reiter, ki je prišel z Dunaja. Po dobrem letu (20.06.1872) ga je nadomestil Heinrich Zettl, za njim pa (09.11.1872) imenujejo za načelnika takratnega tajnika Edvarda Janžica, ki je opravljal to funkcijo vse do leta 1881, ko ga je nadomestil Karl Zettelberger (1881-1885). Načelniki so se nato menjavali v glavnem vsako leto. Po I. svetovni vojni se namesto naziva načelnik začne uporabljati naziv poveljnik. Zadnji poveljnik je Boštjan Irgolič, ki je bil izvoljen leta 2007.

Prvi predsednik se pojavi leta 1933, ko je bil poleg poveljnika Antona Benedičiča 11.11.1933 izvoljen za predsednika še dr. Anton Jančič, za njim pa 27.01.1935 Bogdan Pogačnik, ki je predsedoval društvu do začetka druge svetovne vojne, ko je poveljstvo prevzela nemška oblast. Po osvoboditvi je bil prvi predsednik takratni župan Maribora Karel Rakuša, ki je bil izvoljen na občnem zboru leta 1948 in ki je predsedoval društvu do leta 1965, ko ga je nadomestil Branko Kosar (1965-1967). Za tem so se zvrstili Franc Robinšak (1967-1979), Franc Ljubič (1979-1981), Marijan Zaviršek (1981-2003) in Milan Eržen od 2003 dalje do danes.

Društvo je imelo tudi častne člane, od katerih je danes živ še Franc Krope, ki je bil izvoljen za častnega člana leta 1991 .

Društvo šteje danes več kot 80 članic in članov, od katerih je 15 članov godbe; poleg teh pa ima društvo še okoli 10 mladincev in 20 pionirjev.

Razpolagamo z zgradbami na Koroški cesti 12 v Mariboru in z zadovoljivim avtoparkom ter s skupno in osebno zaščitno opremo. Vozni park predstavlja ena brezhibna 30 metrska avtolestev za delo, reševanje in gašenje z višin, avtocisterna, kombinirano vozilo, dva čolna za reševanje na vodi ter dva kombija za prevoz opreme in moštva.

Financiramo se s sredstvi, ki jih dobimo kot dotacijo preko GZ Maribor (okoli 10 %) in s sredstvi, ki jih sami ustvarimo (okoli 90%) – torej s storitvami, donacijami in sponzorskimi ter drugimi prostovoljnimi pripevki občanov.

Letno imamo povprečno skupaj okoli 30 do 60 interventnih izvozov, od tega okoli 70 % požarnih intervencij in okoli 30 % izvozov na tehnične in druge intervencije. Evidentiranih imamo natančno 6300 interventnih izvozov za obdobje 33. let med leti 1969 in 2001.

Glede na našo dolgoletno tradicijo hranimo v muzejski sobi tudi nekaj zapisov o naši zgodovinski preteklosti in nekaj starih eksponatov. To muzejsko sobo smo uredili v počastitev spomina in zahvale za delo in prispevke naših predhodnikov ter jim s tem tudi izkazali zasluženo spoštovanje.

Glede na našo dolgoletno tradicijo hranimo v muzejski sobi tudi nekaj zapisov o naši zgodovinski preteklosti in nekaj starih eksponatov.
To muzejsko sobo smo uredili v počastitev spomina in zahvale za delo in prispevke naših predhodnikov ter jim s tem tudi izkazali zasluženo spoštovanje.

Društvo ima vidne zasluge pri gašenju požarov ter na področju zaščite in reševanja, saj je prejelo številne pohvale in priznanja tako doma kot v tujini. Med najpomembnejšimi so vsekakor odlikovanje GZ Jugoslavije II. stopnje iz leta 1955 in I. stopnje iz leta 1961, Zlata plaketa GZ Slovenije in Plaketa Civilne zaščite (najvišje tovrstno priznanje RS) leta 1996 ter Častni znak svobode RS ob naši 130-letnici, ki nam je bil dodeljen s sklepom predsednika republike dne 5. marca 2002.

Share the joy
  • 211
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
    211
    Shares
  •  
    211
    Shares
  • 211
  •  
  •  
  •  
  •  
  •